Obdelava lesa je ena najstarejših spretnosti, ki jih je osvojil človek. Iz arheoloških izkopavanj je razvidno, da so že več sto tisoč let nazaj predniki sodobnega človeka uporabljali sekiro in enostavna tesarska orodja za obdelavo lesa. Razvoj obdelave lesa se je sprva premikal zelo počasi, lesni izdelki pa so bili po navadi narejeni iz masivnih kosov lesa, po možnosti zvezanih skupaj. Tako je ostalo vse do industrijske revolucije, ko so v ospredje prišle nove tehnologije za obdelavo lesa in s tem tudi možnost izrabe lesnih odpadkov v iverne plošče. Lepljen les je še en značilen produkt industrijske revolucije, čeprav se je v omejenem obsegu delal že pred tem. Razvoj kemijske industrije je bistveno vplival na tehnologijo za lepljen les. Prodaja raznih novih kemijskih produktov med čedalje večjim srednjim razredom je bil le eden od dejavnikov bliskovitega razvoja kemijske industrije. Ta je poskrbela za razvoj primernih lepil, ki s starostjo ne popuščajo in so vodoodporna.
Kvaliteten lepljen les mora biti med lepljenjem močno stisnjen in čim bolj pravilno obdelan, tako da je širina med zlepljenimi ploščami čim manjša. To poveča jakost zlepljene površine, kljub temu pa praktično vsa lepila za les dopuščajo polnjenje morebitnih razpok brez omembe vredne strukturne oslabitve. Lepljen les, prodaja katerega dandanes obsega v glavnem stavbno lesnino in pohištvo, je tako bolj čvrst in dimenzijsko stabilen v vseh smereh obremenitve. Zelo elegantno se rešimo tudi zvijanja in pokanja tramov, če uporabimo lepljen les. Prodaja lepljenega lesa izpodriva prodajo klasičnih tramov iz enega kosa predvsem zaradi teh dveh dejavnikov. Ker so letnice v ploščah, ki sestavljajo lepljen les, različno orientirane, je posledično vsaka plošča nagnjena h zvijanju v svojo smer. Dejstvo, da so plošče iz lesa še zlepljene skupaj, pa pomeni, da se ne morejo nikamor premikati. Leseni tramovi iz lepljenega lesa tako ostanejo zelo ravni in trdni.