Les je eden najboljših naravnih materialov. S svojimi lastnosti, ki se spreminjajo od vrste do vrste, ustvari les nezamenljivo paleto materialov, ki se relativno lahko oblikujejo, a so obenem močni in čvrsti, pa še lahki povrh. Izkoriščanje les kot surovina je tudi ekološko načeloma neproblematično oziroma spodbudno, saj je ogljični odtis lesa nizek, letni prirast gozdov pa zagotavlja enega največjih porabnikov ogljikovega dioksida in hkrati tvornikov kisika, ki ga dihajo živa bitja na zemlji. Je pa vsekakor res, da je z gozdom potrebno gospodariti zelo preudarno, da ne porušimo ravnovesja v naravi. Znani so primeri napačnih praks pogozdovanja in izsekavanja, iz katerih smo se mnogo naučili, pa vendar se iz strani mnogih držav zaradi napačne politike nadaljuje pretirano krčenje gozdov. Zlasti v to kategorijo spadajo obsežne operacije golosekov v deževnih gozdovih, ki se nahajajo v tropskem pasu. Ta področja so znana kot pljuča sveta, njihova usoda pa je vse bolj negotova, ker se izsekavanje še povečuje. Poleg krčenja gozdov za namen pridobivanja lesne biomase se novo pridobljena področja ne pogozduje naprej, ampak se jih spremeni v poljske površine za intenzivno pridelavo, kar še dodatno uničuje pokrajino in zemljo okoli njih.
Zaradi vseh teh in še mnogo drugih dejavnikov je potrebno vse sile uperiti v kar se da smotrno izkoriščanje lesa kot naravnega vira. Lepljen les je glavni primer povečanja stopnje uporabe surovega lesa. Izraz lepljen les označuje lesni element, ki je sestavljen iz več manjših kosov lesa, močno zlepljenih med sabo. Ti kosi so za lepljen les lahko najrazličnejših velikosti in oblik. Tudi iverka oziroma pravilno rečeno iverna plošča je v svojem bistvu lepljen les. Tovrstna oblika najbolj pripomore h povečanju izkoristka surovega lesa, saj se za iverno ploščo lahko uporabi tudi najmanjše odpadne odrezke, pa tudi prah iz brusilnih naprav. Lepljen les resnično najdemo povsod.
