Med voznike spadajo vsi tisti ljudje, ki so kdajkoli opravili vozniški izpit. Tako izpit za motor, kot tudi izpit za avto, spadata med pomembne mejnike v življenju, saj v kombinaciji z vozilom ponujata bistveno večjo osebno mobilnost. V manjših vaseh, kjer je javni prevoz redek ali celo neobstoječ, je vožnja z avtom ali motorjem edina smiselna povezava s svetom oziroma večjimi kraji.
Izpit za avto se lahko opravlja po dopolnjenem 18. letu starosti, izpit za motor določenih kategorij pa že prej, in sicer od 15. leta dalje. Pot voznika začetnika se začne na teoretičnih predavanjih CPP, kjer se udeleženci naučijo vseh potrebnih cestno prometnih predpisov in osvojijo teoretične primere srečevanja vozil na križiščih. Poleg tega se, največkrat kar vzporedno, organizira tečaj prve pomoči za cestne udeležence. Ko kandidati opravijo oba tečaja z zaključnim testom, lahko pričnejo s treningom vožnje pod budnim očesom inštruktorja v avtošoli.
Trening vožnje obsega vsaj 22 ur, odvisno od tega, kako dobro gre kandidatu za vozniški izpit vožnja od rok. Ko kandidat uspešno opravi izpit za avto, postane član cestno prometne skupnosti s posebnim statusom – voznik začetnik. Mladi voznik začetnik ima popolno prepoved vožnje pod vplivom alkohola, tudi če je ta v mejah vrednosti, ki veljajo za izkušene voznike. Poleg tega ima voznik začetnik tudi nekatere omejitve pri zavarovalnicah, ki v takih primerih po navadi zahtevajo dodatno mesečno premijo za izplačilo polnih zavarovalnih vsot.
V roku dveh let po opravljenem vozniškem izpitu mora mladi voznik začetnik podaljšati svoje vozniško dovoljenje. To lahko stori na vsaki upravni enoti, a mora s seboj obvezno prinesti potrdilo o opravljenem tečaju varne vožnje. Tam se mladi vozniki naučijo še dodatnih spretnosti pri manevriranju avtomobila v ekstremnih situacijah na cesti, zato je ta program zelo priporočljiv tudi za ostale, starejše voznike.
