Varnost v prometu je zelo pomembna. Zaradi velikega števila udeležencev v prometu vsakodnevno prihaja do hujših in manj hudih nesreč. Nekatere imajo za posledico le materialno škodo, žal pa se v veliko nesrečah udeleženci tudi poškodujejo ali celo umrejo. Zato je skrb za varnost v prometu tudi državnega pomena, saj lahko že zelo male izboljšave zmanjšajo število poškodovanih in umrlih.
S tem namenom so se začela ustanavljati društva voznikov, ki so najprej združevala večinoma profesionalne voznike, nato pa tudi čedalje več laikov. Društva so predstavljala novosti na področju avtomobilizma in prometne varnosti, informirala člane o novih zakonskih predpisih in predvsem privzgajala zdravo kulturo vožnje vsem voznikom v cestnem prometu. Sčasoma so nekatera društva prerasla v center varne vožnje.
Vsak center varne vožnje ima, poleg administrativnih prostorov in predavalnic, tudi poligon varne vožnje. Poligoni se med seboj razlikujejo, toda skupno jim je, da z različnimi ovirami ustvarijo čim več situacij, ki bi se lahko primerile v cestnem prometu. Vozniki nato s spretnostno vožnjo trenirajo posamezne situacije in se naučijo, kako ukrepati ob zdrsu, nenadnem zaviranju, obračanju in podobnih situacijah. Vadba takih ekstremnih situacij na prometni cesti bi pomenila veliko nevarnost, tako za voznika, kot tudi za ostale udeležence v prometu.
Na poligon varne vožnje še posebej radi zapeljejo motoristi. Vožnja z motornim kolesom je pri nas izrazito sezonska dejavnost in vozniki pozimi niso aktivni. Ker pa je potrebno nekaj športne kondicije in refleksov ter občutka za motor, so motoristi spomladi v večji nevarnosti za zdrse in druge nezgode. Zato vsak center varne vožnje spomladi organizira obnovitveni tečaj, na katerem lahko motoristi počasi in varno pridejo v formo. Nenazadnje pa mora na poligon varne vožnje zapeljati vsak mladi voznik v roku dveh let po opravljenem vozniškem izpitu, s čimer si utrdi znanje obvladovanja avtomobila.
