Les je bil že od nekdaj eno glavnih goriv, s katerimi se je človek ogreval in se tako zaščitil pred mrazom v bivališčih. V krajih, kjer je večino leta mraz in sneg, je bilo včasih bivanje človeka skoraj nemogoče brez dostopa do lesne biomase, se pravi gozdov. Kjer jih ni bilo, so se ljudje morali znajti drugače, na primer s kurjenjem šote, kjer je na voljo.
Po začetku industrijske revolucije so se čedalje bolj uveljavila fosilna goriva, sprva zlasti premog, nato pa še plinsko olje, bencin in druge bolj hlapne frakcije nafte. Šele kasneje se je začelo bolj načrtno izkoriščati tudi zemeljski plin, saj je bolj zahteven za pridobivanje.
Z zavedanjem o vplivu človeka na podnebje zaradi povečanih izpustov ogljikovega dioksida se je ponovno začelo uvajati kurjenje na lesno gorivo. K temu so botrovale tudi visoke cene fosilnih energentov, ki so še dodatno pospešile razvoj peči na drva. Tudi kamini na drva so pridobili na popularnosti, nordica kamini so eden od standardov sodobnih kaminov, ki so v uporabi. Nordica kamini so med kamini na drva zelo priljubljeni, saj omogočajo veliko izbire na področju oblik, barv in velikosti.
Hkrati z začetkom ponovne popularizacije kurjenja na drva so se pojavili tudi bolj natančni regulacijski mehanizmi, ki omogočajo, da imajo današnji kamini na drva bistveno boljše izkoristke kot njihovi predhodniki. Nordica kamini postavljajo standarde v kategoriji toplotnih izkoristkov. Z natančnim sistemom za omejevanje pritoka zraka in odvoda dimnih plinov lahko dosežemo zelo počasno izgorevanje drv, akumulacijski vložki pa poskrbijo, da peč ostane topla in oddaja toploto še dolgo po tem, ko plamen ugasne. Z ustreznimi kamini se izognemo argumentu o povečanem onesnaževanju malih gorilnih naprav, ki ga velikokrat slišimo v stanovanjskih soseskah, kjer prevladujejo enostanovanjske hiše. Pravilno nastavljen kamin z ustreznim gorivom emitira le malo problematičnih trdnih delcev.
